VEROUK IN VERSKA VZGOJA OTROK
Oče in mati sta prva vzgojitelja vere. Za majhnega otroka sta mati in oče največja in vsemogočna. Ko se bosta ona dva obračala še na Nekoga večjega, bo otrok doživljal prisotnost Boga. Ker v veri ni potrebno samo razumsko dojemanje, bo otrok že od rojstva naprej od staršev črpal versko vzgojo. Ne bojmo se malih otrok peljati v cerkev in v svetišča, in če otrok ni preživahen, ga že čimprej vzemite s seboj k nedeljski maši. Prazniki so pomemben in sestavni del našega življenja, tudi otrokovega. Ko vidimo, da je otrok zadovoljen in vesel, da mu je bil čas, ki ga je družina skupaj preživela, lep, vanj lahko preprosto vključimo Boga. Bogu se zahvalimo za vse kar smo doživeli. Tako ustvarjamo pogoje za praznovanje krščanskih praznikov. Potrudimo se , da ob krščanskih praznikih v nas in zagotovo tudi v otroku, vzbujamo praznično razpoloženje. Žal potrošniška miselnost večkrat bolj odvrača kot pomaga k bistvu praznikov. Verouk-kateheza podaja temelje krščanske vzgoje, vzgaja za obče človeške in krščanske vrednote, je prostor spoznavanja Boga in njegove ljubezni, je prostor zorenja v odnosu z Bogom in bližnjim, pomaga iskati odgovore na življenjska vprašanja in je priprava na razumevanje in prejemanje zakramentov. Verouk je pouk in vzgoja. Je prostor kjer otrok raste v zrelo osebo. Za podporo tega oznanjevanja je potrebna krščanska skupnost. To je za otroka družina, za družino pa župnija. Krščanska vzgoja v družini, kateheza v Cerkvi, in vzgoja v šoli, so tri pomembna polja vzgoje. Če delujejo usklajeno, povezovalno, zastopajo podobne vrednote, potem lahko računamo na bogate sadove. Vsem želim lep začetek veroučnega leta in veliko radosti v našem župnijskem občestvu.
Letos je cerkev na slovenskem dobila dva novomašnika
G. Matija Goloba, rojen 16. 4. 1999, iz župnije Šmartno pri Litiji, ki ima že brata duhovnika Martina Goloba in je iz Ljubljanske nadškofije, in p. Ambroža Brezovšeka, roj. 16. 10. 1987, ki pripada skupnost kapucinov in je iz župnije Vojnik. Sveto mašniško posvečenje je zakrament, pri katerem se kristjan po predhodni temeljiti pripravi zaveže, da bo svoje življenje popolnoma posvetil Bogu. Poznamo tri stopnje svetega mašniškega posvečenja: diakonsko, duhovniško in škofovsko posvečenje. Vse tri podeljuje škof.
Pri diakonskem posvečenju postane prejemnik zakramenta diakon in lahko opravlja nekatera bogoslužna dela, blagoslavlja in se pripravlja na duhovniški poklic, ne more pa voditi maše. To lahko počne po duhovniškem posvečenju, ko ima milost tudi podeljevati vse zakramente (po škofovem dovoljenju tudi zakrament svete birme), razen duhovniškega in škofovskega posvečenja. Tega podeljuje škof. Škofovsko posvečenje je najvišja stopnja posvečenja.
Imamo novega papeža Leona XIV
69-letni Leon XIV. je prvi papež, ki prihaja iz ZDA in drugi po Frančišku, ki ne prihaja iz Evrope. Je tudi prvi papež iz reda avguštincev. Doslej je bil prefekt Dikasterija za škofe. Robert Francis Prevost se je rodil 14. septembra 1955 v Chicagu, očetu Louisu Mariusu Prevostu francoskega in italijanskega rodu ter materi Mildredi Martínez španskega rodu. Ima dva brata, Louisa Martína in Johna Josepha. Otroštvo in mladost je preživel v Združenih državah Amerike, kjer je najprej študiral v malem semenišču reda avguštincev, nato pa na univerzi Villanova v Pensilvaniji, kjer je leta 1977 diplomiral iz matematike in študiral filozofijo. Septembra istega leta je v Saint Louisu vstopil v noviciat reda avguštincev, prve zaobljube je naredil leto pozneje, slovesne zaobljube pa leta 1981. Iz teologije je diplomiral na dodiplomski teološki šoli - Catholic Theological Union v Chichagu. Pri 27 letih so ga predstojniki poslali v Rim na študij kanonskega prava na Papeško univerzo svetega Tomaža Akvinskega (Angelicum). V Rimu je bil leta 1982 tudi posvečen v duhovnika. Leta 1984 je naredil magisterij, naslednje leto pa je bil med pripravo doktorske disertacije poslan v avguštinski misijon v Chulucanas v Peruju. Leta 1987 je zagovarjal doktorsko disertacijo na temo „Vloga lokalnega priorja reda svetega Avguština“ in bil imenovan za vodjo za duhovne poklice v avguštinski provinci „Mati dobrega sveta“ v Olympia Fields v Illinoisu. Naslednje leto se je pridružil misijonu v Trujillu v Peruju kot vodja projekta formacije za kandidate za avguštinski red, kjer je v enajstih letih opravljal različne funkcije. Leta 1999 je bil izvoljen za priorja provinciala avguštinske province v Chicagu, dve leti in pol pozneje pa so ga bratje na rednem generalnem kapitlju izbrali za generalnega priorja, na funkciji je bil dva mandata do leta 2013. Papež Frančišek ga je leta 2014 najprej imenoval za apostolskega administratorja perujske škofije Chiclayo, leto pozneje pa za škofa te škofije, pet let pozneje mu je v upravljanje zaupal še škofijo Callao. Leta 2018 je bil izvoljen za drugega podpredsednika Perujske škofovske konference. Papež Frančišek ga je pred dvema letoma poklical v Rim kot prefekta dikasterija za škofe in predsednika Papeške komisije za Latinsko Ameriko ter ga povišal v nadškofa. Na konzistoriju 30. septembra 2023 pa ga je umestil za kardinala. Kot vodja dikasterija se je udeležil zadnjih apostolskih potovanj papeža Frančiška. Za kardinala ga je papež postavil na konzistoriju 30. septembra 2023 diakonije. Kardinal Prevost je bil član Dikasterija za evangelizacijo ter komisije za nove delne Cerkve, za vzhodne Cerkve, za duhovnike, za Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Bil je član tajništva za Kulturo in izobraževanje, za zakonodajna besedila ter član Papeške komisije za Vatikansko mestno državo.