ADVENT – Pridi Gospod Jezus

Advent ni le čas za prižiganje sveč in okraševanje domov; je obdobje, ko smo povabljeni, da se umirimo in potopimo v tišino in pričakovanje. Je čas poglobljene priprave na Božič, praznik Jezusovega rojstva. Kako lahko advent preživimo smiselno, poglobljeno in v duhu, ki resnično odraža njegovo bistvo?.

Hitenje in stres pogosto zasenčita pomen skupnosti in bližine. Advent je priložnost, da si zavestno vzamemo čas drug za drugega. Povabimo prijatelja na kavo, obiščimo stare starše ali pa preživimo miren večer z družino ob skupnem obroku, vzemimo si čas za klepet, razmišljanje o naših prioritetah, vrednotah, pričakovanjih. Ti trenutki povezanosti so najlepša priprava na praznik rojstva Ljubezni. Adventni čas nas kliče k tišini in zbranosti. S tem, ko omejimo rabo telefonov in socialnih omrežij, lahko ustvarimo več prostora za prisotnost – tako pri sebi kot v odnosih z bližnjimi. Namesto brskanja po spletu, Facebooku, Instagramu, TikToku in podobnih aplikacijah, lahko preberemo adventno meditacijo, se odpravimo na sprehod, opazujemo naravo, v toplem zavetju doma beremo knjigo ali pa stik z ljudmi iščemo v konkretnih odnosih in bližnjih osebah. V središču adventa je pričakovanje Kristusovega rojstva. Vzemimo si nekaj minut vsak dan za molitev, razmišljanje o adventnih svetopisemskih odlomkih, branje dnevne Božje besede ali obisk svete maše. Ta notranja priprava nas bo napolnila z mirom in smislom, ki ju ne more ponuditi nobena zunanja praznična aktivnost, obisk stojnic in navidezno praznovanje ter blišč in trušč stojnic. Namesto da se obremenjujemo z nakupovanjem daril, podarimo nekaj dragocenejšega – svoj čas. Lahko pripravimo skupno peko piškotov, podarimo kupon za pomoč pri vsakodnevnih opravilih ali pa preživimo dan z nekom, ki je osamljen. Takšna darila prinašajo veselje in gradijo odnose, ki bodo praznikom vdihnili še globlji žar in pomen. Praznična gneča v trgovinah z lahkoto izniči duh adventa. Namesto tega se posvetimo domači ustvarjalnosti – ročno izdelajmo voščilnice in jih pošljimo po pošti (namesto SMS sporočil), majhna pozornost iz domače kuhinje ali okraski, ki jih izdelamo z otroki… nosijo veliko večji čustveni naboj kot kupljene stvari. S tem se izognemo tudi nepotrebnemu stresu, velikim nakupom, nepotrebni krami in celo morebitni slabi volji, ob iskanju primernih “daril” za naše najbližje. Naj bo letošnji advent drugačen. Naj ne bo pretežno usmerjen navzven, ampak navznoter. Naj nas notranji mir, poglobljeni odnosi in iskreno pričakovanje Jezusovega rojstva obogatijo ter pripravijo na skrivnost in lepoto božičnega jutra. Namesto, da hitimo skozi predpraznične dni, si vzemimo čas za to, kar zares šteje. Advent nas opominja, da največji dar ni nekaj, kar lahko kupimo – največji dar je Ljubezen, ki se je rodila v jaslih.

Brezmadežna

Katoliška cerkev 8. decembra praznuje slovesni praznik brezmadežnega spočetja device Marije. Marija je bila spočeta po naravni poti, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja, saj je bila izbrana, da postane Božja Mati, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje.

Nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju pravi, da je bila Marija, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža. Vse to se je zgodilo že takrat, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Marija je bila obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu.  Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je za človeštvo ideal in vzor, hkrati pa tudi zagotovilo upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta, ki mu izbriše izvirni greh, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Posvečujoča milost pa se mu obnovi pri vsaki iskreni spovedi, ko mu Bog izbriše grehe, tako da lahko na novo zaživi odrešeno življenje.