Praznik Vseh svetih in spomin Vernih rajnih – 1. in 2. november
Na praznik vseh svetih se spominjamo tistih neštetih nebeščanov, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti nihče ni poznal in priznal. Morda so živeli med nami, pa nismo vedeli, kaj je v njih ustvarila Božja milost. Ti so znali božje posvečenje, ki so ga pri krstu prejeli, v življenju ohranjati in izpolnjevati. Praznik je tudi izraz vere Cerkve, da so poleg javno razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi drugi neimenovani možje in žene vseh časov. Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami. To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili. Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju, s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti. Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih.
Vseh vernih rajnih pa se Cerkev spominja 2. novembra. Pri nas se je za današnji spominski dan vseh vernih rajnih udomačilo ime 'verne duše' in verni ljudje prosimo za naše pokojne, ki so morda še v kraju očiščevanja in zorenja za nebesa. Temu kraju ali stanju pravimo vice. To stanje nastopi takoj po smrti za tiste duše, ki imajo v sebi božje življenje posvečujoče milosti, pa še niso zadostile za grehe, ki so jih v življenju storile, ali pa jih teži krivda malih grehov. Kako dolgo traja očiščevanje v vicah pri posameznih dušah, tega ne moremo vedeti. Same si te duše ne morejo pomagati; čas zasluženja je bil zanje končan s trenutkom smrti. Pač pa jim moremo pomagati mi, ki spadamo še k 'potujoči Cerkvi'. S svojo priprošnjo jim morejo pomagati tudi zveličani v nebesih. Temelj za to je tisto nadnaravno dejstvo, ki ga izraža člen apostolske vere: »Verujem v občestvo svetnikov.« Spominu vernih rajnih je posvečen že popoldan praznika Vseh svetih. Tako je bilo že od začetka današnjega 'spomina vseh vernih rajnih', ki sega skoraj tisoč let v zgodovino. Spomin ima svoj izvor v odredbi sv. Odila, opata v Clunyju, ki je leta 998 ukazal vsem sebi podrejenim samostanom, naj 1. novembra popoldne po vseh cerkvah zvoni mrtvim v spomin, menihi naj molijo večernice za mrtve, drugi dan pa naj za mrtve opravijo slovesen oficij (molitveno bogoslužje) in darujejo zanje sveto mašo ter delijo miloščino. Lepa in ganljiva navada se je hitro razširila in v naslednjih stoletjih se je udomačila povsod po Evropi. Sredi stisk prve svetovne vojne je papež Benedikt XV. leta 1915 dovolil, da vsak duhovnik daruje na ta dan tri svete maše za rajne. Vernih duš dan se je priljubil tudi slovenskemu vernemu človeku in z njim so povezani nekateri lepi ljudski običaji.
NOVO VEROUČNO LETO 2026- 2027.
Dragi starši! Pred nami je novo veroučno leto – nov čas milosti, rasti in skupnih korakov na poti vere. Hvala vam za zaupanje, koboste svoje otroke znova pošiljali v župnijsko skupnost, da bi skupaj odkrivali lepoto božje ljubezni in življenja v župnijskem občestvu. Vera se najbolj pristno rojeva in živi prav v zavetju vašega doma. Vi ste prvi in najpomembnejši oznanjevalci vere svojim otrokom. Vaša skupna družinska molitev, obisk nedeljske sv. Maše, pogovor ob nedeljskem evangeliju in iskren zgled krščanskega življenja so tisto dragoceno seme, ki ga verouk v cerkvenih klopeh le še zaliva. Lepo vas vabimo, da v tem letu aktivno stopate ob strani svojim otrokom, se redno udeležujete nedeljskih svetih maš in zavzeto obhajate cerkvene praznike in celotno bogoslužno leto. Bodimo sopotniki in podpora drug drugemu. Blagoslovljen in vesel začetek novega veroučnega leta vaši družini!
Dragi kateheti in drugi župnijski sodelavci! Z septembrom se odpira novo poglavje našega skupnega poslanstva. Stopati pred otroke in mlade ter jim prinašati veselo oznanilo je čudovit, a hkrati odgovoren poklic. Vi niste le učitelji, ampak pričevalci – tisti, ki z ljubeznijo, potrpežljivostjo in nasmehom kazalno kažejo pot k jezusu. Včasih se zdi delo naporno, sadovi pa skriti. A ne pozabimo: vsaka topla beseda, vsak stisk roke in vsaka ura, ki jo podarite našim najmlajšim, pusti neizbrisen pečat v njihovih srcih. Bog ne kliče popolnih, ampak usposablja tiste, ki so se mu dali na razpolago. Naj vas v tem letu spremljata navdih Svetega Duha in navdušujejo mnogi veliki svetniški zgledi. Hvala vam za vaš čas, vaš trud in vaše srce, ki ga dajete našima župnijiama.
Srečno in blagoslovljeno v novem veroučnem letu.
Stare mekinjske orgle
Na koru župnijske cerkve smo vse do leta 2008 za spremljanje cerkvenega petja uporabljali orgle iz daljnega leta 1720. Tekom let so doživele veliko predelav, ohranile pa so zunanjo podobo z edinstveno orgelsko omaro ter dobršen del prvotnih piščali s sapnicami. Po skoraj 290 letih uporabe so bile dotrajane in potrebne popolne obnove. Do nje bo prišlo v prihodnosti, saj so shranjene, potem ko so jih leta 2009 na koru zamenjale nove orgle Orglarstva Anton Škrabl iz Rogaške Slatine.
Več o orglah si lahko preberete na povezavi: