SV. PETER IN PAVEL – 29. JUNIJ
Peter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Jezus ga je poklical, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem, ko ga je poklical za učenca, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih«. Zelo pomembna izkušnja v Petrovem življenju je bila ta, da je Jezusa, po tem, ko je bil le-ta prijet, kljub temu, da se je ob njem vzgajal in učil približno tri leta, trikrat zatajil. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt), življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom. Po zgodovinskih virih je apostol Peter vodil Cerkev v Rimu do leta 67 po Kr. Več zgodnjekrščanskih spisov potrjuje, da je Peter umrl mučeniške smrti v Rimu v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 326 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1626. Pod njenim glavnim oltarjem je grob apostola Petra, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje. Apostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel. O delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in ustanavljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Podobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67. Praznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dionizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje posvečujejo nove duhovnike.
ROMANJE ŽUPNIJ MEKINJE IN GOZD V RIM bo od nedelje 28. junija do četrtka 2. julija. Avtobus je bil hitro zaseden. Vse, ki ste se prijavili, bo odhod avtobusa iz Mekinj v nedeljo ob 11.00 uri, takoj po sv. maši. Osrednji romarski dogodek bo udeležba pri papeževi sv. maši na praznik apostolov Petra in Pavla v baziliki sv. Petra. Domov se bomo vrnili v četrtek pozno zvečer. Romarji boste dodatna obvestila prejeli po elektronski pošti.
Počitnice in dopust kristjana.
V počitniških mesecih, ko imajo otroci in mladina šolske počitnice, odrasli pa zaslužen dopust, opažamo, da je pri nedeljskih mašah po naših cerkvah precej manj ljudi. Ali tretja božja zapoved “Posvečuj Gospodov dan” v tem času ne velja? - Božje zapovedi niso ‘sezonske’, ampak nas vežejo vse dni v letu, vsa leta našega življenja. Človek, ki ima osebno vero in se ne ravna po okolici, čuti potrebo po rednem stiku z Bogom: v vsakdanji molitvi in s posvečevanjem Gospodovega dne, ki je za nas kristjane nedelja. Kako posvečujemo nedeljo? Katekizem katoliške Cerkve (kompendij) odgovarja: »Kristjani posvečujejo nedeljo in zapovedane praznike z udeležbo pri Gospodovi evharistiji. Vzdržujejo se tudi tistih dejavnosti, ki ovirajo bogočastje, Gospodovemu dnevu lastno veselje ter duhu in telesu primeren oddih. Dovoljene so dejavnosti, povezane z družinskimi potrebami ali službe velike socialne koristi, samo da ne bodo uvedle navad, škodljivih za posvečevanje nedelje, za družinsko življenje in zdravje.« Tudi glede posvečevanja nedelje veljajo Jezusove besede: »Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce« (Mt 6,21). (vir: Ognjišče).
Stare mekinjske orgle
Na koru župnijske cerkve smo vse do leta 2008 za spremljanje cerkvenega petja uporabljali orgle iz daljnega leta 1720. Tekom let so doživele veliko predelav, ohranile pa so zunanjo podobo z edinstveno orgelsko omaro ter dobršen del prvotnih piščali s sapnicami. Po skoraj 290 letih uporabe so bile dotrajane in potrebne popolne obnove. Do nje bo prišlo v prihodnosti, saj so shranjene, potem ko so jih leta 2009 na koru zamenjale nove orgle Orglarstva Anton Škrabl iz Rogaške Slatine.
Več o orglah si lahko preberete na povezavi: