MARIJINO VNEBOVZETJE - VELIKI ŠMAREN.
Praznik Marije Device so v Jeruzalemu začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.), je papež Pij XII. (1939-1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950. Številne cerkve po svetu, od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic, tudi Mekinjska cerkev, izpričujejo starodavno vero v Marijino vnebovzetje. Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva, npr. sv. Janeza Damaščana, sv. Efrema Sirskega, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajamo na isti dan. V preteklosti pa tudi danes verniki na ta dan veliko romajo. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje podoba romanja, katerega cilj je večno življenje v nebesih. Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti. To dejanje predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Ta praznik poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. Praznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna razsežnost, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v nas poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru, želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika.
Počitnice in dopust kristjana.
V počitniških mesecih, ko imajo otroci in mladina šolske počitnice, odrasli pa zaslužen dopust, opažamo, da je pri nedeljskih mašah po naših cerkvah precej manj ljudi. Ali tretja božja zapoved “Posvečuj Gospodov dan” v tem času ne velja? - Božje zapovedi niso ‘sezonske’, ampak nas vežejo vse dni v letu, vsa leta našega življenja. Človek, ki ima osebno vero in se ne ravna po okolici, čuti potrebo po rednem stiku z Bogom: v vsakdanji molitvi in s posvečevanjem Gospodovega dne, ki je za nas kristjane nedelja. Kako posvečujemo nedeljo? Katekizem katoliške Cerkve (kompendij) odgovarja: »Kristjani posvečujejo nedeljo in zapovedane praznike z udeležbo pri Gospodovi evharistiji. Vzdržujejo se tudi tistih dejavnosti, ki ovirajo bogočastje, Gospodovemu dnevu lastno veselje ter duhu in telesu primeren oddih. Dovoljene so dejavnosti, povezane z družinskimi potrebami ali službe velike socialne koristi, samo da ne bodo uvedle navad, škodljivih za posvečevanje nedelje, za družinsko življenje in zdravje.« Tudi glede posvečevanja nedelje veljajo Jezusove besede: »Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce« (Mt 6,21). (vir: Ognjišče).
Stare mekinjske orgle
Na koru župnijske cerkve smo vse do leta 2008 za spremljanje cerkvenega petja uporabljali orgle iz daljnega leta 1720. Tekom let so doživele veliko predelav, ohranile pa so zunanjo podobo z edinstveno orgelsko omaro ter dobršen del prvotnih piščali s sapnicami. Po skoraj 290 letih uporabe so bile dotrajane in potrebne popolne obnove. Do nje bo prišlo v prihodnosti, saj so shranjene, potem ko so jih leta 2009 na koru zamenjale nove orgle Orglarstva Anton Škrabl iz Rogaške Slatine.
Več o orglah si lahko preberete na povezavi: