Binkošti

bomo letos praznovali v nedeljo, 8. junija in z njimi sklenili velikonočni čas. Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Iz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev, izbira oznanjevalce ter jih vodi. Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje z govorom v nazareški shodnici, ki ga je sklenil z opozorilom, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu, ki na koncu nakaže univerzalni in večen vidik odrešenja. Apostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija. Sveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Ko Cerkev danes čuti potrebo po novi evangelizaciji, čuti potrebo po bolj odločni poslušnosti in odprtosti za delovanje Svetega Duha. Nova evangelizacija, ki pomeni prehod od tradicionalne k osebni veri, pomeni tudi novo poslušnost Svetemu Duhu, ki tudi za danes pozna prave rešitve za nastale razmere. Evangelizacija je tudi »nova«, ker Sveti Duh neprestano ustvarja novost Božje besede in ljudi na novo duhovno prebuja. Sveti Duh je tisti, ki evangeliju odpira pot v srca ljudi in družbe ter konkretizira evangeljsko sporočilo v sodobni čas in okolje.

Beseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz 'der fünfzigste Tag' (petdeseti dan)), pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste' (hemera), kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.

Imamo novega papeža Leona XIV

69-letni Leon XIV. je prvi papež, ki prihaja iz ZDA in drugi po Frančišku, ki ne prihaja iz Evrope. Je tudi prvi papež iz reda avguštincev. Doslej je bil prefekt Dikasterija za škofe. Robert Francis Prevost se je rodil  14. septembra 1955 v Chicagu, očetu Louisu Mariusu Prevostu francoskega in italijanskega rodu ter materi Mildredi Martínez španskega rodu. Ima dva brata, Louisa Martína in Johna Josepha. Otroštvo in mladost je preživel v Združenih državah Amerike, kjer je najprej študiral v malem semenišču reda avguštincev, nato pa na univerzi Villanova v Pensilvaniji, kjer je leta 1977 diplomiral iz matematike in študiral filozofijo. Septembra istega leta je v Saint Louisu vstopil v noviciat reda avguštincev, prve zaobljube je naredil leto pozneje, slovesne zaobljube pa leta 1981. Iz teologije je diplomiral na dodiplomski teološki šoli - Catholic Theological Union v Chichagu. Pri 27 letih so ga predstojniki poslali v Rim na študij kanonskega prava na Papeško univerzo svetega Tomaža Akvinskega (Angelicum). V Rimu je bil leta 1982 tudi posvečen v duhovnika. Leta 1984 je naredil magisterij, naslednje leto pa je bil med pripravo doktorske disertacije poslan v avguštinski misijon v Chulucanas v Peruju. Leta 1987 je zagovarjal doktorsko disertacijo na temo „Vloga lokalnega priorja reda svetega Avguština“ in bil imenovan za vodjo za duhovne poklice v avguštinski provinci „Mati dobrega sveta“ v Olympia Fields v Illinoisu. Naslednje leto se je pridružil misijonu v Trujillu v Peruju kot vodja projekta formacije za kandidate za avguštinski red, kjer je v enajstih letih opravljal različne funkcije. Leta 1999 je bil izvoljen za priorja provinciala avguštinske province v Chicagu, dve leti in pol pozneje pa so ga bratje na rednem generalnem kapitlju izbrali za generalnega priorja, na funkciji je bil dva mandata do leta 2013. Papež Frančišek ga je leta 2014 najprej imenoval za apostolskega administratorja perujske škofije Chiclayo, leto pozneje pa za škofa te škofije, pet let pozneje mu je v upravljanje zaupal še škofijo Callao. Leta 2018 je bil izvoljen za drugega podpredsednika Perujske škofovske konference. Papež Frančišek ga je pred dvema letoma poklical v Rim kot prefekta dikasterija za škofe in predsednika Papeške komisije za Latinsko Ameriko ter ga povišal v nadškofa. Na konzistoriju 30. septembra 2023 pa ga je umestil za kardinala. Kot vodja dikasterija se je udeležil zadnjih apostolskih potovanj papeža Frančiška. Za kardinala ga je papež postavil na konzistoriju 30. septembra 2023 diakonije. Kardinal Prevost je bil član Dikasterija za evangelizacijo ter komisije za nove delne Cerkve, za vzhodne Cerkve, za duhovnike, za Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Bil je član tajništva za Kulturo in izobraževanje, za zakonodajna besedila ter član Papeške komisije za Vatikansko mestno državo.