Sv. Ana in Joahim – starša Device Marije, 26. julij
Marijinih staršev, Joahima in Ane, Sveto pismo ne omenja, pač pa o njima zelo podrobno poroča Jakobov protoevangelij, apokrifni spis, napisan konec 2. stoletja, iz katerega izvemo, da sta bila Joahim in Ana premožna, oba visokega položaja, kraljevega Davidovega rodu. Nista pa imela otrok, kar je bilo v takratni družbi sramotno in ponižujoče. Z molitvami in postom sta se zatekla h Gospodu. In Bog ju je uslišal. Rodila se jima je hčerka Marija, Mirjam, »tista, ki jo Bog ljubi«. Kristjani so se zlasti sv. Ani vedno radi priporočali, skupni god Joahima in Ane, Marijinih staršev in Jezusovih starih staršev, ki ga obhajamo 26. julija, pa je bil uveden šele z reformo cerkvenega koledarja leta 1969. S tem so ju želeli postaviti za zavetnika zakoncev in posebej poudariti njuno vzorno zakonsko zvezo, iz katere se je rodila Marija. Sv. Ani se priporočajo matere in nerodovitne žene, dekleta za srečno poroko in skladen zakon, žene za srečen porod in za blagoslov otrok. Velja tudi za zavetnico proti revščini in priprošnjico proti nevihti. Joahimu se priporočajo mizarji, skupaj z ženo Ano pa sta velika priprošnjika in zavetnika zakoncev. Sv. Joahimu sta posvečeni na Slovenskem le dve podružnični cerkvi, medtem ko je sv. Ani posvečenih veliko več cerkva, tako župnijskih kot podružničnih, tudi naša župnijska cerkev na Gozdu. Nekatere od teh so tudi obiskane božje poti, nam najbližja v Tunjicah. Njeno ime nosi naselje Sveta Ana v Slovenskih goricah, ki je hkrati tudi središče istoimenske občine. Ime Ana je izjemno priljubljeno, nosi ga 23.021 Slovenk; s tem je na drugem mestu po priljubljenosti, »prehiteva« jo samo hčerka Marija. Zelo priljubljena so tudi izpeljana imena, kot Anja, Anita, Anica, Hana in druga.
Počitnice in dopust kristjana.
V počitniških mesecih, ko imajo otroci in mladina šolske počitnice, odrasli pa zaslužen dopust, opažamo, da je pri nedeljskih mašah po naših cerkvah precej manj ljudi. Ali tretja božja zapoved “Posvečuj Gospodov dan” v tem času ne velja? - Božje zapovedi niso ‘sezonske’, ampak nas vežejo vse dni v letu, vsa leta našega življenja. Človek, ki ima osebno vero in se ne ravna po okolici, čuti potrebo po rednem stiku z Bogom: v vsakdanji molitvi in s posvečevanjem Gospodovega dne, ki je za nas kristjane nedelja. Kako posvečujemo nedeljo? Katekizem katoliške Cerkve (kompendij) odgovarja: »Kristjani posvečujejo nedeljo in zapovedane praznike z udeležbo pri Gospodovi evharistiji. Vzdržujejo se tudi tistih dejavnosti, ki ovirajo bogočastje, Gospodovemu dnevu lastno veselje ter duhu in telesu primeren oddih. Dovoljene so dejavnosti, povezane z družinskimi potrebami ali službe velike socialne koristi, samo da ne bodo uvedle navad, škodljivih za posvečevanje nedelje, za družinsko življenje in zdravje.« Tudi glede posvečevanja nedelje veljajo Jezusove besede: »Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce« (Mt 6,21). (vir: Ognjišče).
Stare mekinjske orgle
Na koru župnijske cerkve smo vse do leta 2008 za spremljanje cerkvenega petja uporabljali orgle iz daljnega leta 1720. Tekom let so doživele veliko predelav, ohranile pa so zunanjo podobo z edinstveno orgelsko omaro ter dobršen del prvotnih piščali s sapnicami. Po skoraj 290 letih uporabe so bile dotrajane in potrebne popolne obnove. Do nje bo prišlo v prihodnosti, saj so shranjene, potem ko so jih leta 2009 na koru zamenjale nove orgle Orglarstva Anton Škrabl iz Rogaške Slatine.
Več o orglah si lahko preberete na povezavi: