SVETI NADANGELI MIHAEL, GABRIEL IN RAFAEL, 29. september
V Svetem pismu so po imenu predstavljeni trije božji poslanci s posebnimi nalogami, zato jim pravimo nadangeli. To so: Mihael, Gabriel in Rafael. Mihael pomeni 'kdo kakor Bog?'. Že po imenu je Mihael postavljen v bojno nasprotje s prišepetavanjem kače–satana v raju, ki hoče prvega človeka zapeljati v odpad od Boga. Prvikrat ime Mihael navaja prerok Daniel, ki Mihaela označuje kot 'velikega kneza'. V Novi zavezi ga vidimo v prepiru s hudičem zaradi Mojzesovega trupla. V knjigi Razodetja pa Mihael nastopa kot voditelj angelov, ki v boju s satanom in njegovimi angeli dosežejo sijajno zmago. Na to se nanaša molitev k nadangelu Mihaelu kot zavetniku vesoljne Cerkve v boju zoper zalezovanje hudih duhov, ki se je od papeža Leona XIII. naprej molila po vsej katoliški Cerkvi po tihih mašah. Nadangela Mihaela najpogosteje upodabljajo z mečem in sulico kot borcem zoper zmaja – satana. Gabriel pomeni po hebrejskem deblu 'božji mož' ali 'božji junak'. V Stari zavezi je omenjen le v Danielovi knjigi, v Novi zavezi pa Gabriel oznani rojstvo Janeza Krstnika in Jezusovo rojstvo. Najprej in najbolj pogosto so ga upodabljali v zvezi z Gospodovim oznanjenjem Mariji. Pri oznanilu rojstva Janeza Krstnika duhovniku Zahariju se angel predstavi: »Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bogom. Poslan sem, da spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo novico.« Češčenje nadangela Gabriela se je uveljavilo po 10. stoletju, šele papež Benedikt XV. je njegov praznik leta 1921 raztegnil na vso Cerkev in določil, naj se povsod praznuje 24. marca, dan pred praznikom Marijinega oziroma Gospodovega oznanjenja. Pij XII. je leta 1952 nadangela Gabriela razglasil za nebeškega zavetnika radia in vseh sredstev družbenega obveščanja. V ljudski vernosti pa so nadangela Gabriela kot svojega zavetnika že prej častili sli, poštni uradniki in raznašalci časopisov. Nadangel Rafael, čigar ime pomeni 'božje zdravilo' ali 'Bog je ozdravil', se omenja v svetopisemski Tobijevi knjigi. Ko pride v hišo pobožnega Tobija, se predstavi: »Jaz sem Rafael, eden izmed sedmih, ki stojimo pred Gospodom.« Spremljal je njegovega sina, mladega Tobija, na potovanju v daljno deželo, da je njegovo bodočo ženo Saro rešil mučenja hudobnega duha in da je po vrnitvi ozdravil starega Tobija. Zato velja nadangel Rafael v krščanskem izročilu za angela, ki pomaga človeku predvsem dosegati zdravje, pa tudi kot tistega, ki spremlja ljudi na potovanjih. Krščanska organizacija za pomoč izseljencem se imenuje Rafaelova družba. Nadangela Rafaela navadno slikajo kot popotnika s palico in bučko, včasih z ribo in kot spremljevalca mladega Tobija. Imena vseh treh nadangelov so tudi priljubljena krstna imena: pri nas ima največ varovancev nadangel Mihael, nekaj manj Gabriel, še nekoliko manj pa Rafael. Uveljavljene so številne moške in ženske oblike teh imen.
Oddajte podpis za razpis referenduma O POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci podpira zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Omenjeni zakon nasprotuje temeljni civilizacijski vrednoti spoštovanja vsakega človeškega življenja. Bolni in umirajoči so še posebej ranljivi in krhki, zato potrebujejo posebno skrb in spremljanje. Kristjani verujemo, da je vsako človeško življenje Božji dar, zato smo zavezani k varovanju življenja od spočetja do naravne smrti. Katoliške vernike in vse državljane spodbujamo, da se zavzamejo za spoštovanje vsakega življenja in podprejo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Svojo podporo lahko izrazite do nedelje, 5. oktobra 2025, na upravnih enotah ali z elektronskim podpisom na povezavi:
https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge.si.
Msgr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik slovenske škofovske conference.
Letos je cerkev na slovenskem dobila dva novomašnika
G. Matija Goloba, rojen 16. 4. 1999, iz župnije Šmartno pri Litiji, ki ima že brata duhovnika Martina Goloba in je iz Ljubljanske nadškofije, in p. Ambroža Brezovšeka, roj. 16. 10. 1987, ki pripada skupnost kapucinov in je iz župnije Vojnik. Sveto mašniško posvečenje je zakrament, pri katerem se kristjan po predhodni temeljiti pripravi zaveže, da bo svoje življenje popolnoma posvetil Bogu. Poznamo tri stopnje svetega mašniškega posvečenja: diakonsko, duhovniško in škofovsko posvečenje. Vse tri podeljuje škof.
Pri diakonskem posvečenju postane prejemnik zakramenta diakon in lahko opravlja nekatera bogoslužna dela, blagoslavlja in se pripravlja na duhovniški poklic, ne more pa voditi maše. To lahko počne po duhovniškem posvečenju, ko ima milost tudi podeljevati vse zakramente (po škofovem dovoljenju tudi zakrament svete birme), razen duhovniškega in škofovskega posvečenja. Tega podeljuje škof. Škofovsko posvečenje je najvišja stopnja posvečenja.
Imamo novega papeža Leona XIV
69-letni Leon XIV. je prvi papež, ki prihaja iz ZDA in drugi po Frančišku, ki ne prihaja iz Evrope. Je tudi prvi papež iz reda avguštincev. Doslej je bil prefekt Dikasterija za škofe. Robert Francis Prevost se je rodil 14. septembra 1955 v Chicagu, očetu Louisu Mariusu Prevostu francoskega in italijanskega rodu ter materi Mildredi Martínez španskega rodu. Ima dva brata, Louisa Martína in Johna Josepha. Otroštvo in mladost je preživel v Združenih državah Amerike, kjer je najprej študiral v malem semenišču reda avguštincev, nato pa na univerzi Villanova v Pensilvaniji, kjer je leta 1977 diplomiral iz matematike in študiral filozofijo. Septembra istega leta je v Saint Louisu vstopil v noviciat reda avguštincev, prve zaobljube je naredil leto pozneje, slovesne zaobljube pa leta 1981. Iz teologije je diplomiral na dodiplomski teološki šoli - Catholic Theological Union v Chichagu. Pri 27 letih so ga predstojniki poslali v Rim na študij kanonskega prava na Papeško univerzo svetega Tomaža Akvinskega (Angelicum). V Rimu je bil leta 1982 tudi posvečen v duhovnika. Leta 1984 je naredil magisterij, naslednje leto pa je bil med pripravo doktorske disertacije poslan v avguštinski misijon v Chulucanas v Peruju. Leta 1987 je zagovarjal doktorsko disertacijo na temo „Vloga lokalnega priorja reda svetega Avguština“ in bil imenovan za vodjo za duhovne poklice v avguštinski provinci „Mati dobrega sveta“ v Olympia Fields v Illinoisu. Naslednje leto se je pridružil misijonu v Trujillu v Peruju kot vodja projekta formacije za kandidate za avguštinski red, kjer je v enajstih letih opravljal različne funkcije. Leta 1999 je bil izvoljen za priorja provinciala avguštinske province v Chicagu, dve leti in pol pozneje pa so ga bratje na rednem generalnem kapitlju izbrali za generalnega priorja, na funkciji je bil dva mandata do leta 2013. Papež Frančišek ga je leta 2014 najprej imenoval za apostolskega administratorja perujske škofije Chiclayo, leto pozneje pa za škofa te škofije, pet let pozneje mu je v upravljanje zaupal še škofijo Callao. Leta 2018 je bil izvoljen za drugega podpredsednika Perujske škofovske konference. Papež Frančišek ga je pred dvema letoma poklical v Rim kot prefekta dikasterija za škofe in predsednika Papeške komisije za Latinsko Ameriko ter ga povišal v nadškofa. Na konzistoriju 30. septembra 2023 pa ga je umestil za kardinala. Kot vodja dikasterija se je udeležil zadnjih apostolskih potovanj papeža Frančiška. Za kardinala ga je papež postavil na konzistoriju 30. septembra 2023 diakonije. Kardinal Prevost je bil član Dikasterija za evangelizacijo ter komisije za nove delne Cerkve, za vzhodne Cerkve, za duhovnike, za Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Bil je član tajništva za Kulturo in izobraževanje, za zakonodajna besedila ter član Papeške komisije za Vatikansko mestno državo.